Standard (EADGBE)
Povej, pikapolonica, tij pikica leteča,
f tero stran sveta
de ljubav vodila me večna.
Med kripotji in ognjiči
duga ali kratka,
v glasna in gizdava mesta
pela tvoja cesta.
Povej, povej marjetica, tij rouica
dehteča
al' lujbi me, al' ne lujbi me,
naj kujpin prstana zlata ?
Ne vijdin daleč, ne vijdin fejst,
ne vijdin, ne čen znati,
mi rosa pala je v oči,
ka s tvojof lujbof se godi.
Povej mi, čarni kouvran tij,
ka tou pri srci me bolij,
zakoj mi pika ne letij,
pa roua ne diij?
Pika ti več ne leti,
pa roua tebi ne diij,
edijno ka te če bolij,
je tvoja srčna krij.