Standard (EADGBE)
Intro
Je jemu dolge lase an oblaču se je u trace
smrdu je tako ku kne stare kovace.
ivu pej tako, da ni dal vedet, da je iv,
an strano rad je tiste čudne, čudne cigarete kadil.
An to ne samo vsako tolko, veste, on je prou pretiravu.
Vleku je ku fabriki kamin an se ni ustavu.
An zmerom je pravu: "Ma je brezveze ivet,
če ne skadi en pinel in si malo zadet. Pa kaj."
Zna bet, da ste ga poznali, Marjan Benededič se je klicu.
Zato, k je ou glas od njega, da je mamilje szi licu.
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon,
so ga andarmi stalno tukli an vlekli u pron.
Ma ni blo pravga radona, Marjo ne bi zmutu vode.
Od njega ni blo nankar koristi, nankar kode -
od njega ni blo neč. Me kej če od tazga bet,
on je skadil kak pinel in je bil malo zadet.
In pravli smo mu Marjo, Marjo pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo pinel.
Čeprav e sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu,
an e svojga dreka ni znou najt, če ni glih v njega stopu,
so pupe, ma, nej jih zastope tist, k če,
zmeram ratale vse mhke an vse blaene,
če jih je Marjo tako ku ken pesnik biondasto pogledu.
Ma on jih ni porajtu, sej e zase ni vedu.
Je pravu tko: "Da sem srečen, ne rabim jaz deklet,
jaz skadim en pinel in sem malo zadet."
Neč ga ni tokalo an neč se mu ni dalo,
nankar jest, nankar pit, ben, e dihu je bl malo.
An stalno si ga vidu kje u kantoni sedet,
tam je kadil svoj pinel in je bil malo zadet.
Za neč se ni brigu an u neč se ni vmeu.
An če kdo bi mu kdaj reku: "Marjo, ti cel svet bo reu,
če zdej numalo, ma lih nu malo zmakne soju ret,
bi on skadil en pinel in bi bil malo zadet.
In pravli smo mu Marjo, Marjo pinel
pravli smo mu Marjo, Marjo pinel.
Od pinela do pinela mu je pamet la u maloru.
An kenkrat, če si se usedu z njim an če si mu govoru:
"Dej, Marjo, sej ni treba bet zadet prou vsaki dan,
dej, prim se kahga dela raji an kadi malo manj.
An dej poglej se malčk u pegu, Marjo, ma kej se tu pravi,
genjej sesat tistu reč, k ma oči e prou krvave."
Te je gledu ku ena mona an reku: "Kaj tei e spet,
če skadim en pinel in sem malo zadet.
En dan se Marjo na tacjonu je na veler usedu.
Zna bet, da je skadu neki močnega, kdo bi vedu.
K je prpelju vlak, on nankar zmaknt se ni tou,
vlak pej se ni ustavu an Marjo je na kose ou.
Ljudje so leht, an kadar so stavli Marjota pinela
u trugu, zrezanga na tanko, kukr mortadela, so rekli:
"Ben, zdej ma, kar ceu cajt tou je met,
ka bole k taku člouk res ne more bt zadet."
"Ganda, man.
Rastafarijan know the truth."
Rasla je rasla, travica zelena.
Po njoj se je etala duca zakajena.
Tab by Gaper Čefarin (DarkBlackPoison)